Agra, tradicionalni, mednarodni kmetijsko živilski sejem, največji v tem delu Evrope, je bil med 25. in 30. 8. 2018, letos že šestinpedesetič, v Gornji Radgoni.

Sejem je bil v znamenju mladih v kmetijstvu, generacijske prenove, inovativnosti, znanja in povezovanja. Na številnih posvetih in predavanjih je odpiral nove razvojne perspektive kmetijstva, samooskrbe in zdrave prehrane. Poudarjal je prednosti doma pridelane hrane, digitalizacije v pridelavi in predelavi ter kmetijske tehnike za učinkovito trajnostno kmetovanje.

Država partnerica je bila letos Makedonjia, ki se je predstavila s svojo kulinarično, vinsko in turistično ponudbo.

Med 1840  razstavljalci iz 30 držav se je predstavila  tudi Kmetijska zadruga Ptuj s hčerinskima podjetjema Oljarno Fram in Zadružno oskrbo. V hali B nas je kot vsako leto  obiskalo veliko naših poslovnih partnerjev, dobaviteljev in kupcev. Obiskovalci pa so lahko ves čas degustirali odlično bučno olje Oljarne Fram.

Nadaljuj branje 56. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA

Toplo vreme in malo deževnih dni v septembru nam omogoča hitro spravilo koruze in drugih jesenskih poljščin. Pričakujemo tudi hitro pripravo na setev in samo setev, seveda pa moramo upoštevati  optimalne roke  ter setvene norme, ki jih priporočajo žlahtnitelji. S prezgodnjimi setvami si lahko naredimo več škode kot koristi, predvsem zaradi napada listnih uši, ki prenašajo viruse.  Za uspešno pridelavo ozimnih žit moramo:

• dobro zastaviti kolobar,
• izbrati ustrezno njivsko površino,
• pravočasno in primerno pripraviti njivo na setev,
• ter opraviti temeljno gnojenje, ki ga naredimo na podlagi kemijskih analiz ter potreb žit po hranilih.

 

Nadaljuj branje Priprava na jesensko setev – temeljno gnojenje

Kot kaže,  nam bo tudi letošnja jesen postregla z lepim vremenom in nam tako zagotovila ugodne pogoje za zatiranje plevelov v žitih. Posebej primeren je ta ukrep na težjih tleh, kjer nam razmočena tla spomladi ne omogočajo pravočasne uporabe herbicidov. Pleveli  tako prerastejo fazo, v kateri jih lahko še učinkovito zatremo.

Posevku, pri katerem bomo opravili pravočasno in ustrezno varstvo pred pleveli, bomo s tem omogočili dobro razraščanje, kar pomembno vpliva tudi na končni pridelek.

Herbicidi , ki jih uporabimo v tem času, so kombinirani. To pomeni, da vsebujejo talno komponento in komponento, ki deluje preko lista.  Iz tega razloga jih je smiselno uporabiti takrat, ko so vidni prvi pleveli  in  sklop posevka še  ni strnjen.

V letošnjem letu lahko posegate po treh herbicidih oz. herbicidnih kombinacijah (slika spodaj). Novost med njimi je Alister new, ki poleg vseh pomembnih plevelov v jeseni  zelo dobro zatira tudi njivsko vijolico. Uporabimo ga lahko tudi v pozno zimskem oz.  v zgodnjem pomladanskem času, kjer pa je učinkovitost na vijolico nekoliko nižja.

Učinkovitost pri vseh spodaj omenjenih herbicidih oz. herbicidnih kombinacijah je najvišja, če škropimo v terminu, ko so ozkolistni pleveli v fazi od enega do treh razvitih listov, širokolistni pa v fazi od dveh do štirih razvitih listov.

Za območja, kjer so poleg širokolistnih v veliki meri prisotni še travni pleveli, je ta ukrep še posebej priporočljiv. Trave, kot je  navadni srakoperec (pahovka),  najbolj učinkovito  zatremo v razvojni fazi od enega do treh razvitih listov.

Ta ukrep je še posebej primeren za območje Dravskega in Ptujskega polja. Znano je, da je na tem območju navadni srakoperec (pahovka) že močno razširjen.

Priporočljive dnevne temperature pri zatiranju herbicidov jeseni so nad 5 ° C, nočne nad 0°.

Ana Ramšak

Jeseni 2017, ki je zaradi ugodnega vremena omogočala pravočasno in kvalitetno setev žit, ki so v nadaljevanju tudi dobro prezimila, smo se nadejali kvalitetne letine žit 2018.

Že s pomladjo se je začelo muhasto vreme, ki je onemogočalo rast in kvalitetno spravilo prvih vrtnin, in krompirja. S premokrim in v juniju pretoplim  vremenom, deževalo je v najbolj neprimernih obdobjih, kritičnih za okužbo z boleznimi v žitih, je pričakovanje o kvalitetni in obilni letini žit že splahnelo.  Pravilni in ob pravem času izvedeni tehnološki ukrepi, predvsem škropljenje proti boleznim, so se letos izkazali kot pogoj za visok in kvaliteten pridelek. Pri ječmenu smo se srečevali s posevki, ki so se morali zaradi bolezni požeti že v začetku junija.

Pri pšenici, kjer je pridelek v povprečju 30% nižji, je dosežen kvalitetni razred zelo odvisen od pridelovalca do pridelovalca. Tisti, ki so pravočasno zavarovali pšenico proti boleznim, se lahko pohvalijo s premium razredom kakovosti, medtem, ko so bili pri drugih že zaznani toksini in je bila pšenica na odkupnih mestih zavrnjena in kot taka ne bo primerna niti za krmo živalim.

Vzrok za dodatno slabo voljo  pri pridelovalcih krušne pšenice pa so poleg slabe kakovosti in nizkih pridelkov  tudi cene pšenice, ki so vse bolj posledica globalnega trga, ki je za glas domačega pridelovalca in odkupovalca , več ali manj gluh.

Uredniški odbor

KZ Ptuj  na dogodku » Dan tehnike – sprehod po zelenjavni poti 2018«, ki se je odvijal v soboto 14. julija na zelenjadarski kmetiji Turk v Brodu pri Podbočju

Predstavitev je bila organizirana na polju, zato smo si lahko ogledali prikaz različnih tehnik obdelave tal, sistemov namakanja, gnojenja, škropilne tehnike ter strojev in priključkov za pridelavo zelenjave.

Na dogodku se je poleg podjetij, zastopnikov za gnojila, semena, fitofarmacevtska sredstva, kmetijsko tehniko, predstavilo tudi nekaj lokalnih pridelovalcev zelenjave s svojimi pridelki.

Glede na to, da se slovenski zelenjadarji že nekaj časa soočajo s težavami pri prodaji svojih pridelkov, v letošnjem letu jih tarejo tudi vremenske ujme, je bila na to temo v okviru dogodka, organizirana tudi novinarska konferenca, ki bo pripomogla k temu, da se bo ta problematika slišala tudi širše.

Tudi v KZ Ptuj se z odkupom pridelkov zelenjave okoliških kmetov trudimo, da bi pripomogli k večji samooskrbi in čim krajši verigi preskrbe z zelenjavo. Zavedamo se, da samo z zelenjavo iz lokalnega okolja s kratkimi transportnimi potmi, pridelki ohranjajo svojo naravno  svežino in hranljivost.

Ana Ramšak

Preprečevanje vročinskega stresa pri kravah molznicah

Že veliko rejcev se zaveda pomena vročinskega stresa za živali v poletnem obdobju. Z naraščanjem poletnih temperatur se zmanjšujejo proizvodni rezultati molznic in nastaja ekonomska škoda. Kravam molznicam najbolj ustreza temperatura med 5° in 15° C. Zaradi segrevanja telesa in nezmožnosti oddajanja toplote se živalim telesna temperatura poviša. Sledijo fiziološki odzivi organizma s padcem ješčnosti, proizvodnosti (manjša količina mleka z manj maščobe, slabši prirasti) in tudi reprodukcijske težave.

Pri temperaturi nad 25°C je že potrebno izvajati ukrepe za blaženje ali preprečevanje vročinskega stresa. Še posebej so prizadete krave z veliko mlečnostjo in tiste v sredini laktacije, saj so zaradi velike proizvodnje najbolj presnovno obremenjene. Pojavijo se tudi poletni mastitisi in povečanje somatskih celic v mleku.

Nadaljuj branje Preprečevanje vročinskega stresa pri kravah molznicah