Zgodovina podjetja

ZADRUŽNIŠTVO NA PTUJSKEM   1900 - 2010

Bežen sprehod skozi čas nastajanja in delovanja KZ Ptuj od ustanovitve do danes.

“Čas je zlato, pravijo, a ne prinaša zlata, če si ne vzamemo časa: za delo, ki predstavlja ceno
uspeha, za razmišljanje kot izvor moči, za branje, ki je temelj znanja.”

Misel današnjih kmetov spominja na čase, ko so se morali hudo boriti za svoj obstoj. Vedno so bili prepričani, ko so jih trli razni režimi (vojske, fevdalne desetine, tlaka, davki, obvezne oddaje in drugo), da bodo vzdržali, v prepričanju, da ima »grunt« korenine do pekla. Da ne bi bilo tako, kot v silovitem razmahu kapitalističnega gospodarstva v 19. stoletju, ki je v evropskih deželah zaostril sociale razlike in nasprotja, so se kmetje začeli organizirati in združevati v zadruge (živinorejske, strojne, obdelovalne, splošne itd.), saj se je njihovo delo začelo polagoma spreminjati. Bilo je manj naporno, pridelki po hektarju in prireji so postajali obetavnejši. Tako je bilo tudi na ptujskem, saj je KZ Ptuj organizacija, ki deluje in ohranja splošno delovanje na področju kmetijskega zadružništva že 110 let. Delo zadruge temelji na tradiciji razvoja, dvigu strokovnosti, povezovanju, na gospodarskih uspehih svojih članov - kmetov in zaposlenih, ter prodaji in nakupu kmetijskih pridelkov, potrebščin in svetovanju.

Potem, ko je bil leta 1873 sprejet zakon o zadrugah, je le-te definiral kot zasebno združbo nedoločenega števila članov z namenom, da pospešujejo pridobivanje sredstev za gospodarstvo članom, s skupnim poslovnim obratom, ali z dodeljevanjem kreditov. Tako se je tudi slovenskemu kmetu ponudila možnost, da izboljša svoj položaj. Dne 16.09.1900 je bila za ptujski okraj ustanovljena zadruga z imenom  Kmetijsko društvo za ptujski okraj - zadruga z omejeno zavezo, s sedežem na Ptuju. Član zadruge je lahko postal vsakdo, ki se je lahko s pogodbo pravno veljavno v zadrugo združil in je imel bivališče ali posest v ptujskem okraju. Za pristop so člani potrebovali podpisano pristopno izjavo ter sklep odbora, da se članu odobri sprejem. Društvo se je 10. junija 1903 včlanilo v Zvezo kmetijskih društev za Štajersko, ki je zanjo opravila vsako leto revizijo poslovanja.

Zadruga je nemoteno delovala tudi po zlomu avstroogrske monarhije. Glede na spremenjeno zakonodajo je v času med obema vojnama zmanjšala vložek deležev, da je postala bolj pristopna tudi za manj bogate kmete. Kmetijsko društvo za ptujski okraj, zadruga z omejeno zavezo, je bila 3. avgusta 1944 ukinjena z odlokom ukinitvenega komisarja za spodnjo štajersko. Na Ptuju je v času med obema vojnama zaradi političnih sporov v kmetijskih vrstah nastala Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Ptuj, registrirana zadruga z omejeno zavezo, ustanovljena dne 15. februarja 1920. Namen zadruge je bil, da pospešuje gospodarsko korist svojih članov. Zadruga je bila ukinjena leta 1943 na podlagi istega zakona, kot prva. Kmetijstvo na ptujskem je potekalo enako kot do leta 1943, vendar brez javnega ¬ organiziranega delovanja kot zadruga ali kmetijsko društvo.

Kmetijska zadruga Ptuj je bila ponovno ustanovljena 23. aprila 1947. Prvotno je imela, kot vse ostale zadružne organizacije, trgovski značaj. Postopoma se je usmerila v kmetijsko proizvodnjo, kar je kasneje ostala tudi njena glavna dejavnost. Leta 1957 je bila zadruga registrirana po novih predpisih. Zadruga si je vedno prizadevala dvigniti strokovno raven svojih članov, zato je znotraj organizacije imela pospeševalne odseke: sadjarski, živinorejski in strojno-poljedelski. Nova sprememba je nastala z zakonom o združenem delu. Obrat Kooperacija KK Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1966 iz dotedanje KZ Ptuj, ustanovljene leta 1957, je deloval do leta 1978. Na pobudo predsedstva republiške konference SZDL je bila sprejeta odločitev, da se obrat ¬Kooperacija KK Ptuj preoblikuje v Kmetijsko zadrugo Ptuj, kot enovito organizacijo združenih kmetov. Tako je bil 2.novembra 1978 referendum, na katerem se je 1719 članov - kmetov in 150 delavcev z 98 % soglasjem odločilo, da se ustanovi zadruga. Sklenjen je bil Samoupravni sporazum o združevanju kmetov in delavcev v Kmetijsko zadrugo Ptuj. Kmetijska zadruga Ptuj je bila torej ponovno ustanovljena 01.01.1979, kot samostojna zadružna organizacija. Zadruga je imela 20 zadružnih enot, od tega 7 na območju Slovenskih Goric, 3 na Ptujskem polju, 8 v Halozah in 2 na območju Dravskega polja. Pokrivala je 92 % ozemlja ptujske občine. Delovno skupnost so tvorile delovne enote: Strokovne službe, Centralno skladišče, Vozni park in Hranilno-kreditna služba s posebnim statusom. Vodstvo zadruge in zadružni svet sta začela delovati s polnim zamahom, z željo izboljšanja položaja v spet na novo ustanovljeni Kmetijski zadrugi Ptuj; z lastno HKS, ki je omogočila članom KZ in svojim komitentom varčevanje lastnih sredstev z ugodnimi obrestmi in na drugi strani ugodno kreditiranje kmetijske proizvodnje in še kaj drugega, s sklenjenimi proizvodnimi pogodbami. Ob ugodnem kreditiranju so kmetje začeli z razširitvijo dejavnosti, gradnjo hlevov, tu in tam se je zgradila tudi katera stanovanjska hiša - seveda na črno. Tako je ob vsem tem dogajanju v gradbeništvu v začetku leta 1989 nastala potreba za ustanovitev Stanovanjske zadruge z namenskim varčevanjem in odobravanjem stanovanjskih kreditov. V ta namen je bila leta 1989 v Kmetijski zadrugi Ptuj ustanovljena Stanovanjska zadruga, istočasno pa je bil podpisan sporazum o poslovnem sodelovanju med novoustanovljeno Stanovanjsko zadrugo in HKS, ki je bila v 100 % lasti KZ Ptuj. V letih 1989 – 1990 je prišlo do nove zadružne zakonodaje in lastninskega preoblikovanja. Do takrat zadružni sveti in poslej upravni odbori so morali ob vseh spremembah budno spremljati vsa dogajanja. Poslovodni organi so v teh letih obravnavali iz medijev že poznano tezo o ustanovitvi SZKB z HKS ali brez nje. Naposled je ostala HKS in bila na novo podprta ustanovitev SZKB z ustanovitvenim kapitalom, ki je pripadal KZ Ptuj. Poleg sprememb zadružne zakonodaje je prišlo v državi tudi do denacionalizacije in lastninskega preoblikovanja v lastniski strukturi živilsko¬ predelovalnih obratov in ostalih nepremičnin. Vse to je bil velik zalogaj za KZ Ptuj, saj je bilo zadnje terminsko leto 1992 za vlaganje zahtevkov pred vrati.

Z željo po vedno boljših rezultatih in povečanju obsega dela, smo v KZ Ptuj po sprejetih sklepih upravnega odbora leta 1995 pristopili k izgradnji objekta v Centralnem skladišču. S tem se je povečal in uredil odkup živine, na prostoru starega skladišča se je zgradilo novo, večje skladišče v sklopu treh hladilnih komor s kapaciteto cca 1000 m3.

V letu 2000 in 2001 se je del dela in odločanja organov preneslo na monetarno dogajanje oorganiziranosti hranilno kreditnih služb v Sloveniji. Zakon o bančništvu in na njegovi podlagi sprejeti izvedbeni predpisi so imeli za posledico, da se je HKS Ptuj pripojila k Zvezi Hranilno kreditnih služb Slovenije.
Ob tekočem poslovanju Kmetijska zadruga Ptuj še naprej deluje in daje poudarek novim investicijam: izgradnja skladišča v Leskovcu in nakup najete trgovine v Leskovcu, Centralno skladišče s hladilnimi komorami in odkupni depo živine, odkupno prodajni center v  Cirkulanah, nakup trgovine v Zgornji Kungoti pri Mariboru, obnovitev in širitev trgovine s pokritim skladiščem v Vitomarcih, posodobitev kmetijske trgovine v Trnovski vasi in v Juršincih, izgradnja nove kmetijske trgovine v Dornavi, ter novega odkupno-prodajnega centra v Majšperku, posodobitev kmetijske trgovine v Pesnici in v Destrniku (najem), nakup trgovine Zadružnik na Ptuju, nakup dela upravne stavbe na Ptuju, v gradnji je nova živilska prodajalna z vrtnim programom v Bukovcih.
Kmetijska zadruga Ptuj, s sedežem na Ptuju, deluje kot Skupina Kmetijska zadruga Ptuj s 765 člani in 115 zaposlenimi delavci. V Skupini KZ Ptuj delujeta hčerinski podjetji

• Zadružna oskrba s 4 zaposlenimi delavci
• Oljarna Fram d.o.o. z 11 zaposlenimi delavci.

V KZ Ptuj s pozornostjo spremljamo možna povezovanja in poslovna sodelovanja med zadrugami. V vseh poskusih nismo bili uspešni, smo pa pred slabimi 10 leti uspešno pripojili KZ Korena h KZ Ptuj kot deseto področno zadrugo.

Ustanovili smo tudi hčerinska podjetja. Kot prvo organizacijo proizvajalcev smo ustanovili podjetje Štajersko sadje in zelenjava d.d., vendar smo jo po nekajletnem neuspešnem delovanju ukinili, dejavnost pa opravljamo v sklopu matičnega podjetja KZ Ptuj.

Na veleprodajnem področju smo ustanovili hčerinsko podjetje Zadružno oskrbo z namenom, da oskrbuje in servisira kupce v slovenskem prostoru in tujini s kmetijskim repromaterialom. Zadružna oskrba oskrbuje zadruge, kmetijske trgovine in kmetijska posestva z vsem repromaterialom, ki ga potrebuje sodobno kmetovanje. Odkup poljščin in živine zaokrožuje naše storitve v krog popolne oskrbe: vsa sredstva za varstvo rastlin, širok izbor mineralnih gnojil, vse vrste semen, gradbeni material in še mnogo nepogrešljivih izdelkov, ki se potrebujejo v kmetijstvu.

V kmetijstvu je bila zelo donosna kultura sladkorna pesa. Ob prevzemu večinskega deleža lastniske strukture Tovarne sladkorja Ormož s strani tujcev, se je leta 2005 proizvodnja sladkorne pese pričela ukinjati in tovarna v Ormožu je prešla postopoma v zapiranje. V želji nadomestiti izpad te donosne kulture, se nam je ponudila priložnost za nakup Oljarne Fram. Odločitev za nakup ni bila težka, saj smo s tem nakupom nadomestili izpad proizvodnje sladkorne pese in pokrivanje kolobarja brez katerega sedaj v kmetijstvu več ne gre.

Zavedamo se, da je potreb, pričakovanj in želja vas zadružnikov, zaposlenih in poslovnih partnerjev dostikrat več od prostornine zadružne vreče. Zato se bomo vsi zadružni funkcionarji skupaj s poslovodstvom trudili, da bomo naredili, kar se največ da narediti za vas, ki ste nam to poslanstvo zaupali.

---