Objavljeno dne

Priprava na jesensko setev – temeljno gnojenje

Toplo vreme in malo deževnih dni v septembru nam omogoča hitro spravilo koruze in drugih jesenskih poljščin. Pričakujemo tudi hitro pripravo na setev in samo setev, seveda pa moramo upoštevati  optimalne roke  ter setvene norme, ki jih priporočajo žlahtnitelji. S prezgodnjimi setvami si lahko naredimo več škode kot koristi, predvsem zaradi napada listnih uši, ki prenašajo viruse.  Za uspešno pridelavo ozimnih žit moramo:

  • dobro zastaviti kolobar,
  • izbrati ustrezno njivsko površino,
  • pravočasno in primerno pripraviti njivo na setev,
  • ter opraviti temeljno gnojenje, ki ga naredimo na podlagi kemijskih analiz ter potreb žit po hranilih.

 

Dušik: Ozimna žita jeseni ne potrebujejo veliko dušika, nekaj pa le. V dobrih humusnih tleh, ki so redno gnojena z organskimi gnojili, mogoče gnojenje z dušikom celo ni potrebno.  V kolikor dodajamo dušik, izberemo NPK gnojila z manjšimi vsebnostmi dušika v amonijski obliki v odmerku 30-40 kg/ha.

Fosfor in kalij: Za pridelavo ozimnih žit površine gnojimo, če so vrednosti fosforja in kalija v tleh v C založenosti.  Gnojimo v odmerkih, ki jih rastline odvzamejo s pridelkom zrnja in slame, to pa je odvisno od planirane višine pridelka (npr. pri pridelku 7,5 t/ha pšenice odvzamemo 203 kg/ha dušika, 83 kg/ha P2O5 ter 173 kg/ha K2O), upoštevati pa moramo tudi korekcijski faktor gnojil, saj se tudi hranila iz mineralnih gnojil ne izkoristijo 100%.

Pri rasti in razvoju žit imata fosfor in kalij zelo pomembno vlogo. Fosfor vpliva na razvoj koreninskega sistema, na razraščanje, na fertilnost klaskov v klasu, na povečanje odpornosti proti nizkim temperaturam in neugodnim razmeram v obdobju nalivanja in zorenja žit.  Zadostne količine  kalija pospešujejo rast in povečujejo kakovost zrnja. Zelo pomembna je vloga kalija za vodni režim rastline. S  kalijem optimalno preskrbljene rastline so bolj odporne na sušo.

Gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo pri predsetveni  obdelavi tal. Obe hranili se slabo izpirata, torej ostajata v območju korenin. Upoštevamo tudi, da ni potrebno vsako leto v celoti pokrivati potreb po fosforju in kaliju, saj bilanco obeh rastlin izravnavamo v kolobarju.  Precej kalija pa tudi nekaj fosforja ostane v tleh po razgradnji žetvenih ostankov. Gnojenje s fosforjem in kalijem lahko zmanjšamo tudi po sušnem letu.   Potrebe pokrivamo z

ustreznimi NPK gnojili oziroma z enostavnimi fosforjevimi in kalijevimi gnojili.

Žveplo: Za višino pridelka ter za doseganje kakovostnih parametrov je pomembno tudi gnojenje z žveplom. Del žvepla je smiselno dodajati z gnojili že ob setvi.

V KZ Ptuj vam ponujamo NPK gnojila z dodanim žveplom in sicer:

  • NPK 8-24-24+9SO3,
  • NPK 6-12-20+16,5SO3,
  • NPK 7-20-30+5SO3,
  • NPK 15-15-15+5SO

Simona Horvat