Objavljeno dne

Pridelovanje ZGODNJEGA krompirja in priprava semen

Krompir je vsakdanja hrana in je praviloma poceni vir kalorij, ki vsebuje beljakovine, različne vitamine in rudninske snovi ter majhno količino maščob.

Jedilno kakovost krompirja določajo njegove notranje lastnosti. To so razkuhavanje, čvrstost, moknatost, vlažnost in struktura (sestava). Tako delimo sorte krompirja  v štiri uporabnostne tipe: A, B ,C in D.

Tip A: – krompir za solato. V to skupino spadajo sorte krompirja, ki se ne razkuha, gomolji pa so čvrsti in niso moknati. Meso je vlažno in drobnozrnato.

Tip B: – krompir, primeren za raznovrstno uporabo. Sem uvrščamo sorte s precej čvrstimi gomolji, ki niso moknati, ali pa le neznatno, s precej drobnozrnato strukturo.

Tip C: – moknat krompir. Gomolji se srednje razkuhajo ali precej, so rahli in moknati. Meso je sorazmerno suho in dokaj grobozrnato.

Tip D: – krmni krompir.

Debelina semenskih gomoljev:

Drobni gomolji so po rodovitnosti enakovredni debelejšim samo v zelo ugodnih rastnih razmerah. Seme drobnih gomoljev je tudi zahtevnejše za pripravo, rastline pa imajo običajno manj gomoljev. Za vrtičkarsko pridelavo, predvsem zaradi stresnih razmer (suša, pozeba…), ki smo jim priča zadnja leta, priporočamo nakup večjih gomoljev z večjo kalilno energijo.

Siljenje ali nakaljevanje krompirja:

Za pridelovanje zgodnjega krompirja začnemo nakaljevati krompir že 2 meseca pred sajenjem. Če bomo sadili krompir v marcu, je sedaj najprimernejši čas za siljenje krompirja.

Gomolje položimo v plitve zaboje in postavimo v svetel prostor, katerega lahko tudi ogrevamo. Pri polaganju gomoljev odstranimo vršnje kaliče, ker le ti zavirajo rast drugih. Gomolje silimo pri naravni svetlobi, če te ni dovolj, si pomagamo z umetno svetlobo in sicer so najboljše fluorescentne cevi. Temperatura prostora v katerem silimo naj se giblje med 12 in 16 stopinj Celzija.

S siljenjem gomoljev zagotovimo hiter in enakomeren vznik krompirja ter vplivamo na bujnost in dolžino rasti cime, kar vpliva na količino in kakovost pridelka.

Krompir sadimo, ko se tla ogrejejo na 8 stopinj Celzija. Lahko ga sadimo na črno folijo, ki smo jo prej položili na tla. Zaradi folije se tla še dodatna segrejejo in se tako pospeši rast. Na foliji naredimo luknje in previdno posadimo nakaljeni krompir. Vse skupaj še dodatno prekrijemo z vrtno termo tkanino, ki zaščiti nasad pred nizkimi temperaturami (do -2 stopinji Celzija). Vrtno termo tkanino deloma odstranimo pred okopavanjem in dognojevanjem ter ogrinjanjem, popolnoma pa jo odstranimo, ko se temperatura dvigne nad 22 stopinj Celzija, kar je navadno sredi maja. V tem času je gomolj že v velikosti oreha. Sredi junija že lahko pobiramo prve gomolje.

Krompir velikokrat prezgodaj ostari in prisilno dozori, ker primanjkuje vlage v tleh, zato ga je potrebno namakati.

Dobro je vedeti:

  • energetska vrednost 1kg kuhanega krompirja ne dosega niti tretjine tiste, ki jo ima enaka količina kruha
  • na dan moramo pojesti 4 – 5kg olupljenega kuhanega krompirja, da bi z njim zadostili potrebi po energiji
  • krompir je v zgodovini rešil marsikatero ljudstvo lakote.

V današnjem času pa je zelo pomembno, da pri pridelavi zgodnjega krompirja ni potrebna nobena zaščita (uporaba fitofarmacevtskih sredstev) in pridelamo skoraj ekološki krompir.

Rudi MEŠKO