Objavljeno dne

Preprečevanje vročinskega stresa pri kravah molznicah

Preprečevanje vročinskega stresa pri kravah molznicah

Že veliko rejcev se zaveda pomena vročinskega stresa za živali v poletnem obdobju. Z naraščanjem poletnih temperatur se zmanjšujejo proizvodni rezultati molznic in nastaja ekonomska škoda. Kravam molznicam najbolj ustreza temperatura med 5° in 15° C. Zaradi segrevanja telesa in nezmožnosti oddajanja toplote se živalim telesna temperatura poviša. Sledijo fiziološki odzivi organizma s padcem ješčnosti, proizvodnosti (manjša količina mleka z manj maščobe, slabši prirasti) in tudi reprodukcijske težave.

Pri temperaturi nad 25°C je že potrebno izvajati ukrepe za blaženje ali preprečevanje vročinskega stresa. Še posebej so prizadete krave z veliko mlečnostjo in tiste v sredini laktacije, saj so zaradi velike proizvodnje najbolj presnovno obremenjene. Pojavijo se tudi poletni mastitisi in povečanje somatskih celic v mleku.

Za ohranitev proizvodnosti in zagotovitve dobrega zdravja živali moramo v času visokih temperatur molznicam posvetiti večjo pozornost kot običajno.

Ukrepi za blaženje vročinskega stresa :

  • – prilagoditev obroka
  • – prezračevanje in hlajenje hlevov
  • – zadostne količine sveže, hladne pitne vode.

Prehranska prilagoditev za preprečevanje vročinskega stresa

Kljub manjši ješčnosti moramo poskrbeti, da živali dobijo dovolj ustreznih hranilnih snovi, vitaminov in mineralov ter zagotoviti zdravje in dobro delovanje vampa. Močna krma pa ne sme preseči polovico suhe snovi celotnega obroka. Preveč močne krme lahko povzroči zakisanje vampa in acidozo organizma.

Priporočilo je, da imajo živali ves dan na voljo manjše količine krme. Krmljenje dveh glavnih obrokov prestavimo na hladnejši del dneva pred sončnim vzhodom in po zahodu (zjutraj med 4. in 6. uro in zvečer med 17. in 23. uro). Molznice naj imajo na voljo krmo tudi ponoči.

Ohlajevanje hlevov in voda

Živalim omogočimo ustrezno zračenje in rahel prepih, ker pospešuje ohlajanje živali. Koristno je tudi, kjer je možno hlajenje z vodo – polivanje krav, pršenje.

Živali, ki so zunaj, pa naj imajo možnost, da se umaknejo v senco.

Zagotoviti moramo zadostne količine sveže pitne vode. Z naraščanjem temperature okolja se povečuje tudi potreba po vodi. Hladna voda žival ohladi in izboljša ješčnost. Zadnje čase se vodi za napajanje dodajajo esencionalna olja s hladilnim učinkom za organizem (evkaliptus, pepermint, mentol ipd.). Takšna voda žival dodatno ohlaja, deluje osvežilno, pomaga k prenašanju vročinskega stresa ter spodbuja ješčnost.

Če upoštevamo preproste tehnološke ukrepe, korekcijo krmnega obroka ter izbiro ustreznih krmnih dodatkov, lahko ohranjamo višjo proizvodnost in zdravje živali.

Rejci naj imajo v mislih preprečevanje vročinskega stresa že pri ustrezni gradnji hlevov.

Danica Perger