Objavljeno dne

Kaj je zadruga

Zadruga je najprej združenje oseb, šele nato podjetje. Zadruga je združenje oseb, ki preko podjetja v skupni lasti in upravljanju uresničuje skupne interese članov in širše skupnosti.

Zadruga je oblika podjetja, v katero se člani združujejo prostovoljno in z namenom, da bodo skupaj močnejši, uspešnejši in konkurenčnejši. Posameznik je pogosto s svojo ponudbo in znanjem na trgu šibek člen, zadruga pa mu s svojim medsebojnim sodelovanjem ter združevanjem ponudbe, sredstev in ciljev vseh svojih članov poveča možnosti za uspeh.

Koristi zadružnega poslovanja so v prihrankih zaradi povečanega obsega poslovanja in izboljšanega pogajalskega položaja članov na trgu. Skupni nastop članov znotraj zadruge omogoča večje obvladovanje stroškov ter večje dodano vrednost izdelkov in storitev. Člani zadruge so hkrati njeni lastniki in upravljalci ter z njo enakopravno poslovno sodelujejo, zato so zadruge praviloma dobro povezane z okoljem, v katerem poslujejo.

Zadružništvo vsekakor ni nov poslovni model.

Prve zadruge so se začele pojavljati v 18. in 19. stoletju v Evropi in Severni Ameriki. Nenadno potrebo po združevanju je prinesla industrijska revolucija – pred tem je bila družba povečini sestavljena iz skoraj samooskrbnih kmetij, nato pa je prišlo do družbenega razslojevanja in večje potrebe po sodelovanju, sprva v okviru delavskih sindikatov, nato prvih zadrug v kmetijski panogi. Danes zadruge delujejo v različnih panogah po celem svetu.

Njihova zastopanost se razlikuje od države do države in tudi glede na panoge. V Evropi je zadružništvo tradicionalno močno zastopano v Italiji, Franciji, Španiji, pa tudi Nemčiji, medtem ko se vzhodne države, med njimi je tudi Slovenija, po malem še vedno otepajo stigme, ki se zadružništva drži zaradi preteklih družbeno-političnih ureditev.

Z vidika posameznih panog ostaja zadružništvo močno prisotno v primarnem sektorju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, vendar je to zgolj eno od področij aplikacije tega modela. Zadruge namreč uspešno poslujejo tudi na mnogoterih drugih področjih: od trgovine, bančništva in zavarovalništva, do manjših storitvenih panog, kjer se v zadruge združujejo na primer novinarji, odvetniki, raziskovalci ipd.

Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov, predvsem na podlagi sodelovanja z ostalimi deležniki in ne na pridobivanju dobička na podlagi pasivne, kapitalske udeležbe. Odkar zadruge obstajajo, predstavljajo pomemben gospodarski dejavnik v nacionalni in globalni ekonomiji. Izkazale so se kot izjemno uspešne v prevladovanju kriz, medtem ko se je večina tradicionalnih podjetij v tem obdobju znašla v težavah. Čeprav se ideja zadružništva v Evropi in svetu širi, je v Sloveniji zadružništvo še vedno precej nerazvito, posebej med mlajšimi generacijami.

Razlog za to so predvsem neinformiranost in strah pred negotovostjo, medtem ko se zaposlitev v tradicionalnem podjetju dojema kot nekaj varnega. Čeprav mladi imajo ambicije, ki se v veliki meri ujemajo z načeli zadružništva, jih pomanjkanje informacij odvrača od ukvarjanja z zadrugami. Če želimo mlade zainteresirati za zadružništvo, je predvsem pomembno, da se vzpostavijo pogoji za podajo informacij in izobraževanje.

Navsezadnje tudi pregovor pravi: Če bi rad šel hitro, pojdi sam. Če bi rad šel daleč, pojdimo skupaj.

Branko Valenko